Članice in člani Laboratorija za socialno psihologijo in politike želimo razumeti delovanje ljudi v različnih (javnih) okoljih ter z znanstvenim preučevanjem najaktualnejših družbenih izzivov prispevati k pozitivnim psihološkim izidom za posameznike na eni, ter družbenemu napredku na drugi strani. Svoja raziskovalna prizadevanja lahko strnemo v nekaj širših področij.
Politična psihologija in državljansko udejstvovanje
Znana krilatica pravi, da je vsako javno delovanje politično, socialna psihologija pa to lahko podkrepi s tem, da ima vsaka interakcija med ljudmi in skupinami svoj namen in posledice, ki jih lahko razumemo skozi prizmo socialnega vplivanja. V Laboratoriju za socialno psihologijo in politike zato poskušamo razumeti, kako ljudje oblikujejo svoja prepričanja in stališča o aktualnih družbenih izzivih in kateri so dejavniki, ki prispevajo k njihovemu družbenemu in političnemu (državljanskemu) udejstvovanju.
Zanima nas oblikovanje različnih identitet (npr. državljanska, politična) ter proces oblikovanja političnih prepričanj in vrednot skozi prizmo socialne in politične kognicije. Ker je državljansko udejstvovanje povezano s številnimi pozitivnimi izidi, med katere sodita tudi psihološko in celo telesno zdravje, raziskujemo dejavnike, ki prispevajo k pripravljenosti za udejstvovanje, predvsem mladostnikov in mladih na prehodu v odraslost. Na podlagi svojih izsledkov preverjamo napovedne modele vedenja, s katerimi lahko v prihodnje spodbujamo družbeno udejstvovanje in aktivizem mladih.
Posebni poudarek namenjamo razvojnopsihološkim vidikom državljanstva, torej temu, kako se prepričanja oblikujejo in spreminjajo skozi življenje posameznikov in predvsem temu, kako svoja prepričanja in identitete oblikujejo mladi. Izvajamo sekundarne analize podatkov domačih in mednarodnih študij (npr. ICCS) in se ukvarjamo z mehanizmi polarizacije, problematiko vse bolj prisotnih teorij zarot ter vlogo medijev in drugih posrednikov v (med)skupinskih in družbenih procesih. Ob tem prirejamo in razvijamo tudi psihometrične pripomočke, s katerimi lahko izbrane konstrukte ocenjujemo in merimo.
Lep, Ž., Mekiš Recek, Ž. in Popov, B. (v tisku). Državljanstvo na delovnem mestu: najprej služba, potem družba? V Ž. Lep (ur.), Mlada roka trga dela: psihologija poklicnih pričakovanj, predstav in sprememb. Založba Univerze v Ljubljani.
Čufar, K. in Hawlina, H. (2025). Weaponizing culture: The role of illiberal cultural policy in Slovenia’s democratic backsliding. Politics and governance, 27, 2183–2463. 
10.17645/pag.i376
Lep, Ž. in Zupančič, M. (2023). Civic identity in emerging adulthood: Validation of the civic identity status scale. European Journal of Psychological Assessment, 39(2), 114–123. 10.1027/1015-5759/a000696
Lep, Ž. in Kirbiš, A. (2022). Political orientation in youth beyond the left-right divide: Testing a three-factor model of political orientation and its relatedness to personal values. Journal of Youth Studies, 25(8), 1088–1107. 10.1080/13676261.2021.1939285
Socialna psihologija in zdravje
Zdravje je pogosto razumljeno kot lastno vsakemu posamezniku, vendar pa ima zdravstveno vedenje ljudi pogosto širši družbeni vpliv. Člani laboratorija tako raziskujemo dejavnike, ki prispevajo k oblikovanju odločitev in vedenj, povezanih z zdravjem, kot so cepilna neodločnost, odzivanje na ukrepe za zajezitev širjenja nalezljivih bolezni ter zanašanje na alternativne in komplementarne načine zdravljenja.
Zanima nas, kateri so socialno-psihološki dejavniki, povezani z dostopom do zdravstvenih storitev, kako se ljudje soočajo s svojimi zdravstvenimi težavami in njihovimi posledicami (npr. post-covid) ter to, kako vse navedeno vpliva na njihovo vedenje in blagostanje na različnih področjih življenja. Preučujemo odnos ljudi do javnih politik, njihove zaznave verodostojnosti in zaupanja v strokovnjake ter vlogo racionalnosti pri odločanju in oblikovanju stališč na področju zdravja in drugih življenjskih področjih.
Jovanović, N., Lep, Ž., Berrisford, G., Dirik, A., Barber, J., Kelani, B. in Protti, O. (2025). Understanding patient pathways to Mother and Baby Units: A longitudinal retrospective service evaluation in the UK. Health and Social Care Delivery Research. 10.3310/GDVS2427
Guštin, K., Globevnik Velikonja, V., Vrtačnik-Bokal, E., Lep, Ž. in Svetina, M. (2022). Self-blame predicts anxiety and depression in infertile couples who opt for in vitro fertilisation (IVF) treatment. Psychology, Health & Medicine, 28(6), 1562–1571. 10.1080/13548506.2022.2143541
Zelič, Ž., Berič, M. in Kobal Grum, D. (2022). Examining the role of COVID-19 conspiracy beliefs in predicting vaccination intentions, preventive behavior and willingness to share opinions about the coronavirus. Studia psychologica, 64(1), 136–153. 10.31577/sp.2022.01.844
Lep, Ž., Babnik, K. in Hacin Beyazoglu, K. (2020). Emotional responses and self-protective behavior within days of the COVID-19 outbreak: The promoting role of information credibility. Frontiers in Psychology, 11, članek 1846. 10.3389/fpsyg.2020.01846
Damnjanović, K., Graeber, J., Ilić, S., Lam, W. Y., Lep, Ž., Morales, S., Pulkkinen, T., in Vingerhoets, L. (2018). Parental decision-making on childhood vaccination. Frontiers in Psychology, 9, članek 735. 10.3389/fpsyg.2018.00735
Socialna psihologija in finančno vedenje
Še posebej po finančnih pretresih, ki so jih v zadnjih dveh desetletjih prinesle svetovna ekonomska kriza, pandemija ter politična nestabilnost, postaja prihodnost gospodarstva in družbe – vsaj v očeh ljudi – vse manj gotova in predvidljiva. Na podlagi izsledkov domačih in tujih raziskovalcev pa vemo, da so »zdrave« finančne navade in z njimi povezano finančno blagostanje zelo pomembni dejavniki psihološkega zdravja in učinkovitega spopadanja z vsakdanjimi izzivi. V Laboratoriju za socialno psihologijo in politike se ukvarjamo predvsem z razvojem finančne pismenosti mladih, s procesom njihove finančne socializacije znotraj družine, raziskujemo medgeneracijski prenos finančnega znanja in veščin ter ugotavljamo, kako ti dejavniki prispevajo k manj konfliktnim odnosom med otroci in starši ter blagostanju enih in drugih.
Ker pa je finančno odločanje le ena od domen, v katerih ljudje vsakodnevno presojajo, sklepajo in se odločajo, nas zanimajo tudi splošnejša načela odločanja in drugih višjih spoznavnih procesov (predvsem delovanje in posledice hevrističnega mišljenja oz. uporabe kognitivnih bližnjic).
Lep, Ž. (2025). Models of emerging adults’ financial literacy. V A. B. LeBaron-Black, H. Kelley in A. Sorgente (Eds.), Flourishing and floundering financially in emerging adulthood: A handbook (str. 9–21). Oxford University Press. 10.1093/9780197699157.003.0003
Sorgente, A., Atay, B., Aubrey, M., Bhatia, S., Crespo, C., Fonseca, G., Güneri, O. Y., Lep, Ž., Lessard, D., Negru-Subtirica, O., Portugal, A., Ranta, M., Relvas, A. P., Singh, N., Sirsch, U., Zupančič, M., in Lanz, M. (2024). One (financial well-being) model fits all? Testing the Multidimensional subjective financial well-being scale across nine countries. Journal of Happiness Studies, 25(13). 10.1007/s10902-024-00708-z
Zupančič, M. in Lep, Ž. (2024). Predicting satisfaction with money management and life satisfaction in parents of emerging adult students. Journal of Adult Development. 10.1007/s10804-024-09476-9
Zupančič, M., Poredoš, M. in Lep, Ž. (2023). Intergenerational model of financial satisfaction and parent-child financial relationship. Journal of Social and Personal Relationships, 40(8), 2568–2591. 10.1177/02654075231153352
Ruggeri, K., Tutuska, O. S., Ladini, G. A. R., Al-Zahli, N., Alexander, N., Andersen, M. H., Bibilouri, K., Chen, J., Doubravová, B., Dugué, T., Durrani, A. A., Dutra, N., Farrokhnia, R. A., Folke, T., Ge, S., Gomes, C., Gracheva, A., Grilc, N., Gürol, D. M., … Mekiš Recek, Ž., … in Ashcroft-Jones, S. (2023). The psychology and policy of overcoming economic inequality. Behavioral and Brain Sciences, 46. 10.1017/s0140525x23001103
Lep, Ž., Zupančič, M. in Poredoš, M. (2022). Saving of freshmen and their parents in Slovenia: Saving motives and links to parental financial socialization. Journal of Family and Economic Issues, 43, 756–773. 10.1007/s10834-021-09789-x
Socialna psihologija ter okolje in trajnostno vedenje
Kot ena od osrednjih tem javnih razprav postaja tudi za ljudi in njihovo vsakdanje delovanje in blagostanje vse pomembnejše vprašanje trajnosti ter odnosa do okolja. Člani laboratorija zato raziskujemo, kako ljudje zaznavajo ukrepe trajnostne družbe ter dejavnike, ki prispevajo k njihovemu sprejemanju oz. zavračanju. Na podlagi izsledkov nato skozi interdisciplinarna sodelovanja preizkušamo možnosti oblikovanja učinkovitih vedenjskih intervencij in politik, ki prispevajo k psihološkemu blagostanju in družbenemu napredku. Na ravni posameznika nas zanima tudi povezanost med dejavniki okolja in življenjskih prostorov ter psihološkim blagostanjem ter zaznavanje podnebnih sprememb in njihovega vpliva na ljudi (npr. podnebna anksioznost).
Alfirević, N., Babnik, K., Lep, Ž., Stanić, M. in Husić-Mehmedović, M. (2024). Helping the planet for a more sustainable future: Spill-overs among young adults’ prosocial and pro-environmental attitudes and behavior. Revija za socijalnu politiku, 31(3), 315–332. 10.3935/rsp.v31i3.43
Babnik, K. in Lep, Ž. (2024). Psychological factors and determinants of sustainable behavior: Models, mechanisms, and socialization agents. V T. Žiljak, P. Ristord, N. Alfirević in J. Pavičić (ur.), Lifelong learning for green skills and sustainable development: Southern European perspectives (str. 125–144). Palgrave Macmillan. 10.1007/978-3-031-66947-7_11
Kobal Grum, D. in Babnik, K. (2022). The psychological concept of social sustainability in the workplace from the perspective of sustainable goals: A systematic review. Frontiers in Psychology, 13, članek 942204. 10.3389/fpsyg.2022.942204
Grum, B. in Kobal Grum, D. (2020). Concepts of social sustainability based on social infrastructure and quality of life. Facilities, 38(11/12), 783–800. 10.1108/F-04-2020-0042
Socialni odnosi in delo
Zaposlitev je pomemben mejnik v posameznikovem življenju, delo pa aktivnost, ki mu namenjamo velik delež svojega časa. Pri delu ljudje zastavljamo in uresničujemo svoje osebne cilje in potrebe, vstopamo v odnose, prevzemamo različne socialne vloge ter gradimo svoj status v organizacijskem in družbenem okolju. Razumevanje vloge dela v človekovem življenju torej zahteva pogled onkraj njegovega osebnega doživljanja: delovne organizacije, poslovni in javni subjekti so socialni sistemi, v katerih potekajo formalni in neformalni odnosi ter v katerih delujejo procesi avtoritete, socialnega statusa in moči. Hkrati pa so organizacije odprti sistemi, v katerih se notranji odnosi prepletajo z okoljem – panogo, lokalnim, nacionalnim in mednarodnim okoljem.
V laboratoriju raziskujemo različne vidike prepleta posameznika, dela in organizacije ter notranjih in zunanjih organizacijskih odnosov. Proučujemo komunikacijo v organizaciji, vodenje, sodelovanje s predstavniki zaposlenih, nasilje in diskriminacijo v povezavi z delom, sodobne oblike timskega dela, organizacijsko klimo in kulturo. Na področju delovanja organizacije v (družbenem) okolju pa s psihološke perspektive proučujemo oblikovanje, oglaševanje in prodajo proizvodov in storitev, podobo podjetja, in širše družbene teme, kot so brezposelnost, težko zaposljive skupine in položaj žensk. Raziskovalno pozornost tako namenjamo predvsem temam, ki pojasnjujejo interakcijo med individualnimi psihološkimi odzivi in dogajanjem v organizacijskem in poslovnem okolju. Na podlagi izsledkov raziskav pa nato oblikujemo uporabne strategije in taktike za izboljšanje blagostanja zaposlenih ter prepričanj in stališč, ki jih imajo zaposleni, uporabniki ali stranke do organizacije, njenih produktov in storitev.
Boštjančič. E. (ur.) (2024). Dobro počutje na delovnem mestu: Psihološki pogledi, raziskave in priporočila. Založba Univerze v Ljubljani. 10.4312/9789612974053
Popov, B., Popov, S. in Nastran, M. (2023). Does nature work? Effects of workplace greenery on employee well-being. Primenjena psihologija, 16(1), 29–58. 10.19090/pp.v16i1.2409
Lep, Ž., Klemenčič Mirazchiyski, E., & Mirazchiyski, P. (2023). The relative effect of job demands, resources, and personal resources on teaching quality and students’ engagement during the COVID-19 pandemic. Frontiers in Psychology, 14, članek 1282775. 10.3389/fpsyg.2023.1282775
Boštjančič, E. in Lep, Ž. (ur.) (2022). Kako (še) spodbujati zaposlene: nov izbor psiholoških pristopov od A do Ž. Založba Univerze v Ljubljani. 10.4312/9789617128529
Babnik, K., Staresinic, C. in Lep, Ž. (2022). Some of the workforce face post COVID after the acute phase of the illness: The employer’s supportive role. Human Systems Management, 41(2), 257–275. 10.3233/HSM-220003
Lep, Ž. Trunk, A, Babnik, K. (2022). Value orientations and institutional trust as contributors to the adoption of online services in youth: a cross-country comparison. Frontiers in Psychology, 13, članek 887587. 10.3389/fpsyg.2022.887587
Socialni odnosi v šoli
Šola je eden ključnih socialnih prostorov odraščanja, v katerem se oblikujejo številne pomembne izkušnje, ki vplivajo na osebni in akademski razvoj otrok in mladostnikov. V Laboratoriju za socialno psihologijo in politike preučujemo, kako odnosi v šolskem okolju – med učenci, med učitelji in učenci ter širšim šolskim kontekstom – vplivajo na blagostanje, učno uspešnost in razvoj socialnih kompetenc. Raziskujemo dinamiko psihosocialnih odnosov v razredu, pojavnost in posledice medvrstniškega nasilja ter dejavnike, ki prispevajo k oblikovanju varnega in spodbudnega učnega okolja. Poseben poudarek namenjamo procesom samoregulacije pri učenju, bralni pismenosti ter karierni orientaciji v obdobjih ključnih prehodov v izobraževanju. Zanima nas tudi, kako socialno-čustveno učenje in kakovostna interakcija med učitelji in učenci prispevata k razvoju vključujoče šolske klime in zmanjševanju neenakosti.
Svoja spoznanja povezujemo z razvojem preventivnih in intervencijskih pristopov, ki jih preizkušamo v praksi z različnimi deležniki v vzgoji in izobraževanju. Na ta način prispevamo k oblikovanju strokovno utemeljenih praks, ki podpirajo osebni, socialni in učni razvoj otrok in mladostnikov.
Gril, A., Podlesek, A., Komidar, L., Kavčič, A., Depolli Steiner, K., Pečjak, S., Pirc, T., Puklek Levpušček, M., Boh Podgornik, B., Hladnik, A., Bohak, C., Pesek, M., Lesar, Ž., Marolt, M. in Peklaj, C. (2025). The impact of different types of self-regulation scaffolds on learning science with hypermedia. Computers in Human Behavior, 169, članek 108670. 10.1016/j.chb.2025.108670
Košir, K., Špes, T., Horvat, M., Kozina, A., Kranjec, E., Pečjak, S., Peras, I., Pirc, T., Pivec, T., Usenik, J. in Zorjan, S. (2024). Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoli. Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. 10.18690/um.ff.5.2024
Pečjak, S., Pirc, T., Markovič, R., Špes, T. in Košir, K. (2024). Psychosocial and moral factors of bystanders in peer bullying. International Electronic Journal of Elementary Education, 16(5), 617–629. 10.26822/iejee.2024.357
Pirc, T., Pečjak, S., Podlesek, A. in Štirn, M. (2023). Perceived parenting styles and emotional control as predictors of peer bullying involvement. International Electronic Journal of Elementary Education, 15(4), 333–342. 10.26822/iejee.2023.304
Peras, I., Klemenčič Mirazchiyski, E., Japelj Pavešić, B. in Mekiš Recek, Ž. (2023). Digital versus paper reading: A systematic literature review on contemporary gaps according to gender, socioeconomic status, and rurality. European Journal of Investigation in Health, Psychology and Education, 13(10), 1986–2005. 10.3390/ejihpe13100142
Mednarodne primerjalne študije in odprta znanost
Psihologija, še posebej socialna, se zaveda svojih epistemoloških in metodoloških omejitev ter aktivno deluje v smeri njihovega izboljšanja. Člani laboratorija zato sodelujemo v mednarodnih in medkulturnih študijah, ki na eni strani preverjajo veljavnost in zanesljivost psiholoških ugotovitev, na drugi pa preverjajo ustreznost in posplošljivost psiholoških mehanizmov v različnih kulturah.
Poleg tega člani laboratorija verjamemo, da je naša dolžnost svoje izsledke in ugotovitve deliti s širšo javnostjo, ki s svojimi finančnimi sredstvi pravzaprav omogoča naše raziskovalno delo. Laboratorij za socialno psihologijo in politike zato podpira in sledi načelom odprte znanosti – zavzemamo se za objavljanje v odprtem dostopu, za deljenje raziskovalnih podatkov in transparentnost našega dela, kar dosegamo prav z vključevanjem v mednarodna sodelovanja in raziskovalne mreže.
Skrbimo za razvoj ter priredbo pripomočkov, ki so primerni za slovensko okolje ter preučujemo odnos do različnih jezikov in njhovo vlogo pri oblikovanju zaznav o sebi. V sodelovanju s Centrom za uporabno epistemologijo Pedagoškega inštituta sodelujemo pri sekundarnih analizah mednarodnih študij bralne, informacijske in računalniške pismenosti ter državljanske vzgoje in izobraževanja (PIRLS, ICILS, ICCS).
Sorgente, A., Lanz M., Bhatia, S., Crespo, C., Dunai, J., Fonseca G., Lep, Ž., Martos, T., Negru-Subtirica, O., Portugal, A., Ranta, M., Relvas, A. P., Sallay, V., Singh, N., Sirsch, U., Vosylis, R., Zupančič, M., Shim, S. in Serido, J. (v tisku). Financial Identity Scale: Testing the international validity of its variable-centered and person-centered models. Journal of Family and Economic Issues.
Lep, Ž., Klemenčič Mirazchiyski, E. in Mekiš Recek, Ž. (v tisku). Growing up with growing uncertainty: perceived future threats, optimism, and educational expectations of the adolescents. Psihološka obzorja.
Sirota, M., Šrol, J., Lisi, M., Juanchich, M., Guglani, K., Silverstein, P., Buchanan, E. M., Stephens, C., Gourdon-Kanhukamwe, A., Barbosa, S., Pypno-Blajda, K., Montefinese, M., Wan, M., Fellnhofer, K., Baskin, E., Elsherif, M. M., HU, B., Kukona, A., Mirisola, A., … Mekiš Recek, Ž., … Lep, Ž., in Schmidt, K. (2025). Mapping and increasing error correction behaviour in a culturally diverse sample. 10.31234/osf.io/wegc5_v1
Ruggeri, K., Stock, F., Haslam, S.A., Capraro, V., Boggio, P., Ellemers, N., Cichocka, A., Douglas, K. M., Rand, D. G., van der Linden, S., Cikara, M., Finkel, E. J., Druckman, J. N., Wohl, M. J. A., Petty, R. E., Tucker, J. A., Shariff, A., Gelfand, M., … Lep, Ž., … Van Bavel, J. J. in Willer, R. (2024). A synthesis of evidence for policy from behavioural science during COVID-19. Nature, 625, 134–147. 10.1038/s41586-023-06840-9
Lep, Ž. in Zupančič, M. (2023). Civic identity in emerging adulthood: Validation of the civic identity status scale. European Journal of Psychological Assessment, 39(2), 114–123. 10.1027/1015-5759/a000696
Conway, L. G., 3rd, Woodard, S. R., Zubrod, A., Tiburcio, M., Martínez-Vélez, N. A., Sorgente, A., Lanz, M., Serido, J., Vosylis, R., Fonseca, G., Lep, Ž., Li, L., Zupančič, M., Crespo, C., Relvas, A. P., Papageorgiou, K. A., Gianniou, F. M., Truhan, T., Mojtahedi, D., Hull, S., Lilley, C., … Balmores-Paulino, R. (2022). How culturally unique are pandemic effects? Evaluating cultural similarities and differences in effects of age, biological sex, and political beliefs on COVID impacts. Frontiers in Psychology, 13, članek 937211. 10.3389/fpsyg.2022.937211